Kaže, da vztrajanje pri uporabi neučinkovitega testiranja na živalih v zdravstvenih raziskavah povzroča vedno večjo pristranskost, vsaj v skladu z novo analizo, ki ugotavlja, da je poročil o "pomembnih" rezultatih poskusov na živalih preveč, da bi lahko bila resnična.
Analiza, objavljena ta mesec v reviji PLoS Biology, je rezultat dela raziskovalcev z Univerze Stanford, ki so pregledali 4445 študij na živalih za 160 potencialnih zdravljenj nevroloških motenj, kot sta Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen.
Raziskovalna skupina je ugotovila, da je imelo 1.719 teh študij "pozitiven rezultat" ali izid, ki bi raziskovalcem omogočil testiranje substance v nadaljnjih fazah kliničnih preskušanj.
To, so ugotovili analitiki, je nenavadno.
Da smo popolnoma jasni, ta tako imenovana meta analiza ni ocenjevala učinkovitosti poskusov na živalih - obstaja že veliko literature, ki razlaga, zakaj se ta dejavnost nadaljuje, in razloži njene neizogibne pomanjkljivosti, slabosti in resne etične probleme.
Vendar pa je dejstvo, da velik del poskusov na živalih ni prenosljiv na učinkovita zdravila za ljudi, tisto, kar je omogočilo raziskovalcem v tem primeru ugotoviti, da bi statistično le pri 919 analiziranih študijah lahko pričakovali "pozitiven rezultat" - in nastalo neskladje seveda daleč presega statističnega toleranco.
Iz povzetka analize:
Študije so pokazale, da rezultatov biomedicinskih poskusov na živalih ni mogoče prenesti na klinične poskuse na ljudeh, kar lahko pripišemo bodisi dejanskim razlikam v osnovni biologiji med ljudmi in živalmi, bodisi pomanjkljivostim v načrtu poskusa, lahko pa tudi pristranskosti pri poročanju o rezultatih poskusov na živalih. Z uporabo statistične tehnike smo ugotovili, da je število objavljenih študij na živalih s "pozitivnimi" (statistično pomembnimi) rezultati preveliko, da bi bilo resnično.
[...]
Skratka, sodimo, da je v literaturi o nevroloških motnjah preveč študij na živalih s "pozitivnimi" rezultati in razpravljamo o razlogih tega pojava ter potencialnih rešitvah.
S podrobnejši pregledom objavljenih študij so analitiki ugotovili, da bi le osem od 160 zdravljenj smelo napredovati do poskusov na ljudeh.
Poleg tega se številne prednosti, za katere so študije trdile, da so razvidne iz poskusov na živalih, niso uresničile v poskusih na ljudeh. Podatki na primer kažejo, da se je v poskusih na živalih zdelo obetavnih na desetine zdravil, povezanih z zdravljenjem kapi, večina pa je bila neučinkovita pri ljudeh.
Kljub temu se raziskovalce še vedno spodbuja, naj v velikem obsegu testirajo na živalih in rezultate uporabijo kot prag za prehod na človeške poskuse, čeprav je splošno znano, da so poskusi na živalih slabo merilo za napovedovanje primernosti zdravil za ljudi.
Kaj se torej dogaja? Je to goljufija? Ne, previdno odgovarjajo raziskovalci, in se v svoji analizi nagibajo k mnenju, da gre za institucionalizirano pristranskost in da se poskusi na živalih, čeprav so omejitve le-teh dobro znane, uporabljajo kot del "sistema" obročev, skozi katere je potrebno skočiti, da bi substanca napredovala v nadaljnje faze preizkušanja. Pretiravanje pri poročanju o dobrih rezultatih in izginjanju slabih je morda le vprašanje denarja. Pozitivni rezultati so videti boljše in bodo bolj verjetno pritegnili sredstva za prihodnje projekte, to pa vodi k pretiranemu poročanju o pozitivnih rezultatih.
Vendar pa raziskovalci namigujejo, da v nekaterih primerih gre za namerno zavajanje, ki presega preprosto pretiravanje in prirejanje številk:
"Enostavno preveč je 'pomembnih' rezultatov," je povedal epidemiolog John Ioannidis, glavni avtor študije. "Nekaj je očitno narobe. Očitno je, da je veliko študij, o katerih poročajo selektivno; bodisi zamolčijo negativne rezultate ali pa analizo predstavijo na način, ki rezultate prikaže kot pozitivne, čeprav so zelo negativni ".
To ni novo področje za Ioannidisa, ki je leta 2005 objavil članek z naslovom “Why Most Published Research Findings Are False” (Zakaj je večina objavljenih rezultatov raziskav neresničnih), v katerem je predstavil številne možne načine, kako so znanstveni rezultati lahko pristranski.
Ioannidisovi rezultati se pridružujejo številnim podobnim analizam, vključno s študijo iz leta 2008 o učinkovitosti antidepresivov, kjer je bilo za 94% le-teh rečeno, da imajo pozitivne rezultate, vendar so kasnejše analize, ki jih je opravila ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA), ugotovile, da le za nekaj več kot polovico obstajajo pokazatelji pozitivnih rezultatov.
Številne druge metaanalize so pokazale tudi pretirano in napihnjeno poročanje o pozitivnih rezultatih.
Medtem ko se, še enkrat poudarim, ta metaanaliza ne posveča etičnim vprašanjem poskusov na živalih, pa da še dodatno ostrino dejstvu, da so poskusi na živalih zastarel, nenatančen in krut način za preizkušanje zdravil, namenjenih ljudem - in fundamentalno izpostavi resne etične napake v današnjem testiranju zdravil in postopkov zdravljenja.
Avtor prispevka (v angleškem originalu Drug Tests on Animals are Biased, Says New Report) je Steve Williams.
Prevod: Veganska iniciativa